hvala!

Prišel je konec šolskega leta in počasi se navajam na norijo okoli obdarovanja vzgojiteljev oziroma učiteljev. Že od nekdaj se mi je to zdelo čisto pretiravanje, začenši z zlato verižico, ki smo jo podarili razredničarki na koncu osemletke. Uporabnejše bi bilo, če bi ji podarili povšter.

Ampak če mi je obdarovanje vzgojiteljev odveč, še ne pomeni, da si ne zaslužijo zahvale. Ali pa da ne cenim njihovega dela in vložka v naše otroke. Se mi pa zdi, da smo kot skupnost skrenili na napačno pot (pa ne samo tu) in na ta način zgolj potrjujemo to, da je družba vedno bolj potrošniško orientirana.

Pa sem letos malo prijela vajeti v roke in se ponudila, da speljemo stvari drugače. Malo bolj osebno. Tudi otroci so že ravno prav veliki, da smem lahko vključila tudi njihovo kreativnost. Vsaka družina je dobila preprosto navodilo. Izliti svojo ustvarjalnost na en navaden A6, v treh izvodih.
In smo zbrali 14 čudovitih izdelkov. Nekatere malo bolj osebne, druge preproste, tretje zabavne. Ampak vse neverjetno kreativne.

Moja naloga je bila, da vse to spravim skupaj v voščilnice za tri vzgojiteljice in nastale so te ljubke zgibanke. Rumene, z mavrico.



 

Ker si res zaslužijo en velik poklon, da obvladajo naše otroke, naše družinske posebnost in težavice.
HVALA za srčnost, za ljubeznivost, za potrpežljivost, za igrivost.
HVALA, ker smo lahko mirni, ker vemo, da so naši malčki v dobrih rokah.

Take prisrčne glavonožce pa je začel risat Anton. Prav super!