tisto, kar je v nas

Domišljijski svet, realnost, življenje, fantazija.. Vse to je v meni, tebi, nas.
Zelo mi je drago, da sem sodelovala pri prijateljičinem projektu, prvi samostojni razstavi. Jaz pravim, da je to kar njen tretji otrok.

Prvič sem imela priložnost oblikovat katalog z umetniškimi deli in moram priznat, da je kar zapleteno. Na kakšen način razporedit vsebino, da bo smiselna in bodo dela predstavljena na čim boljši možen način. Največ skrbi so mi povzročale reprodukcije, ker nikoli ne morejo odražat vse globine in žara umetniškega dela.

Predvsem pa mi je bilo všeč, da sva se z Veroniko po dolgem času na dolgo in široko pogovarjali. O umetnosti, slikah, občutjih. Pa tudi o družinah, radostih in skrbeh. In vesela sem, da sem na otvoritev vzela fotoaparat, čeprav me je prepričevala, da ga ne rabim :)

Antonu je bilo tudi všeč na otvoritvi, haha.Se pa pozna, da sem ven iz fotografske forme. Bo treba večkrat vzet aparat v roke in malo vadit. Da se oko, roka in misli spet povežejo v eno celoto.