po(l)letje

Noro vroče je zunaj... Noro.
Če se mi je na začetku zdelo tečno, da sem rodila pozimi, se mi danes zdi to pravi blagoslov.
Anton je včeraj praznoval pol leta. Hitro, prehitro gre čas. Kakšen korenjak je že in kaj vse zmore eno tako malo bitje, česa vsega sta se telo in um sposobna naučit. Res osupljivo.

Za pol leta je babica Karmen prinesla poltortico. Anton bi jo z veseljem pohrustal, ali pa vsaj malo packal z njo, če bi mu mami seveda dovolila.

Vročino res slabo prenašamo,.. Anton je cel čas tečen in žejen, mene posledično vse peče po prsih. Prepotena in popasta se prestavljava sem in tja. Večkrat na dan ga malo obrišem z vlažno krpico, ali pa se greva malo igrat v lijak. Danes sva mu z Andrejem kar na balkon prinesla banjico in je strašno užival v čofotanju. Balkonski jacuzzi :) Anton pa kraljuje v njem. Sicer pa kaj boš drugega počel pri 35°C.

Tega, da je bilo vse mokro daleč na okoli, verjetno ni treba posebej poudarjati. Vsaj zeliščni vrtiček je imel še kaj koristi od tega.

Zvečer sva na hitro naredila odtise stopala in rokice. Heheh, kar zabavno je bilo. Sem želela naredit fotografijo tudi vmes, ampak so bile vse okončine zelene od barve.