album

Če sem iskrena... Doma nimamo nobenih albumov s fotografijami. Ne vem, kdaj sem nazadnje razvila kakšne fotografije, tako, zase, za doma. Malo je krivo tudi to, ker mi ni prav veliko albumov všeč, če pa že, so pa taaake cene, da tudi ne veš, če je vredno. Prvi album, ki sem ga skupaj spravila, je od Antonovega krsta...
Sva pa za poročno darilo dobila dva albuma, ki sta samevala na polici, en bolj čuden kot drug, in čakala na malo dobre volje in energije. Ali pa na tako mrko vreme, kot je zadnje dni. In sam se lotila...

Tole je album preden sem ga vzela v roke. Oblekla sem ga v rdeče platno, da bi zakrila te umetne metulje na čudni marelično - vijolični podlagi. Lotila sem se kar z razredčenim mekolom in rezultat je čisto znosen. Fotografij postopka seveda nimam, ker je bila noč in ker sem hitela in ker...
Enkrat vmes sem, z Antonom v naročju seveda, uspela naredit ptičke, ki so sedaj na naslovnici.

Tako, prenova albuma uspela. In priznam, bilo mi je v veselje izbirat slike in obujat spomine... Danes zjutraj sem album podarila Andreju in smo spomine obujali skupaj... na najinih šest skupnih let.