praznovanja

Tako...
Pestro je starševstvo. Malo se lovimo, privajamo drug na drugega, fantič pa raste, raste... kmalu bomo prvo mini svečko pihnili. Kar ne morem verjet, kam beži čas...
Ni lahko, priznam... Včasih me spravlja v obup. Boli, ko se joče in ne vem kaj mu manjka, kaj ga muči. Včasih se jokam z njim. Ampak na koncu ni lepšega občutja kot to, ko me celo preplavi radost ob pogledu na njegove široko odprte oči, čeprav je ura 3 ponoči in bi si strašno želela spanca.

Naš resni fantič ko bedi in ko spi... kakšna močna čustva te prevzemajo, ko gledaš svojega otroka.


Svečke, oziroma kar veliko 50 svečo je pa ta vikend pihnil naš ati, novopečeni dedek (novopočeni, haha). Ob enem pa smo se za dobro leto poslovili od Ane. Čez lužo jo vodi njena pot. Jo bomo vsi pogrešali. Teta iz Amerike ;)



Atiju je hudo, ker Anton veka :P

Komentarji

Priljubljene objave